Na Centralni čistilni napravi Domžale-Kamnik so v četrtek, 1. februarja, ob 14.00 zaznali močno inhibicijo procesa čiščenja odpadne vode, ki je zavrla ustaljene procese biološkega čiščenja dušikovih snovi in spremenila sestavo aktivne biomase. Resno oviro uravnoteženim tehnološkim postopkom čiščenja odpadne vode na čistilni napravi je povzročilo nenadno izredno onesnaženje, ki so ga zaznali na vtoku in je še vedno prisotno. Za identifikacijo onesnaževalca so v sodelovanju z domžalskim komunalnim podjetjem Prodnik in Komunalo Kranj v soboto, 3. februarja, izvedli vzorčenje na terenu, in sicer na 15 različnih lokacijah pred dotokom v sprejemni objekt na CČN Domžale-Kamnik. Rezultati analiz vzorcev bodo znani v prihodnjih dneh.
Povečano permanentno obremenitev so na vtoku čistilne naprave zaznali ne le v četrtek, 1. februarja, pač pa tudi ob koncu tedna, zniževala se ni niti v nočnem času. Kot pojasnjujejo na CČN, to obremenitev opredeljujejo visoke koncentracije amonijevega dušika, ki so celo za dvakrat višje od običajnih. Te sicer v sušnem obdobju dnevno nihajo in znašajo na vtoku med 50 in 60 mgN/L, tokrat pa so koncentracije visoke ves čas in dosegajo vrednosti tudi preko 100 mgN/L. Povečana je tudi koncentracija fosforja (preko 18 mgP/L).
»Naša strokovna ekipa lahko v takšni izredni situaciji, ki jo je povzročilo nenadno onesnaženje s preobremenjenostjo vtoka, izvaja le omejene tehnološke ukrepe, in brez zaustavitve neustreznega inhibitornega dotoka odpadne vode na CČN ne moremo zagotoviti ustreznega procesa čiščenja,« opozarja direktorica JP CČN Domžale-Kamnik dr. Marjetka Levstek in dodaja: »Ker tega dotoka ni mogoče zaustaviti, smo nemudoma pristopili k intenzivnemu iskanju vira povečanega onesnaženja.«
V soboto, 3. februarja, je tako ekipa CČN med 9. in 13. uro skupaj s predstavniki KP Prodnik in Komunale Kranj izvedla vzorčenje in na 15 različnih mestih javne kanalizacije ter pri večjih industrijskih onesnaževalcih odvzela 20 vzorcev. Te so odvzeli na črpališčih Ihan, Dragomelj in Trzin, v Nožicah, Suhadolah, na letališču Brnik, v Cerkljah na Gorenjskem, v Mengšu ter na lokacijah pri Papirnici Količevo in podjetju LEK. Rezultate so primerjali z vzorci vtoka in jih analizirali po parametrih, kot so pH, prevodnost, skupni dušik, skupni fosfor in kemijska potreba po kisiku. Na CČN so zatem izvedli še teste respiracije in inhibicije nitrifikacije. Prvi obdelani podatki kažejo povečane koncentracije skupnega dušika in organske obremenitve zlasti na lokacijah črpališča Ihan, Suhadole in Cerklje na Gorenjskem, niso pa še uspeli identificirati vzroka inhibitorne snovi. Aktivna biomasa je zaradi četrtkovega inhibitornega vtoka, nizke koncentracije ogljika ter povečane koncentracije dušika in fosforja postala puhasta, z vidnimi razpadlimi kosmi. Končni rezultati analize bodo znani v naslednjih dneh.
»Javnost želimo ob tej priložnosti znova opozoriti na odgovornost, ki jo ima vsak posameznik ali podjetje do varovanja okolja ter ohranjanja narave, zato je vsako odvajanje nevarnih snovi v kanalizacijske sisteme nedopustno in nesprejemljivo,« poudarja dr. Levstek. »Onesnaževalci z nerazumnim in neodgovornim ravnanjem, kot je tudi ta primer rušenja procesov čiščenja odpadne vode, povzročajo celotni lokalni skupnosti veliko škodo, in upamo, da jih bomo tudi izsledili. Prijave smo že oddali tako inšpekciji kot policiji ter hkrati obvestili tudi odločevalce na občinskem nivoju.«
Na Centralni čistilni napravi Domžale-Kamnik (CČN) 24 ur na dan 7 dni v tednu skrbijo za učinkovito čiščenje odpadne vode, ki se k njim steka po razvejanem kanalizacijskem omrežju s sprejemnega območja 6 občin. Ne glede na vremenske razmere, raznoliko sestavo ter spremenljivo količino sprejete odpadne vode morajo s sodobnimi tehnološkimi postopki zagotavljati ustrezno kakovost prečiščene vode, ki se zatem izliva v vodotok Kamniška Bistrica. Kot pojasnjuje dr. Levstek, je obratovanje čistilne naprave še posebej zahtevno in oteženo v zimskem času, zlasti zaradi nizkih temperatur odpadne vode (pod 12 °C), povečane koncentracije soli zaradi soljenja cest in večjih količin vode v primeru padavin. Vse te spremenljivke močno vplivajo na sestavo in aktivnost aktivne biomase in posledično na proces čiščenja. »Če je proces biološkega čiščenja moten do te mere, da vpliva na spremembo aktivne biomase, lahko kljub izvedenim ukrepom odpadna voda ohranja visoko koncentracijo onesnaževal,« izpostavlja dr. Levstek, »zato si na CČN za zdaj zelo prizadevamo zadrževati biomaso v SBR bazenih in je ne prelivamo v Kamniško Bistrico.«
