Na Centralni čistilni napravi Domžale-Kamnik (CČN) smo se v zadnjem letu soočali z neobičajnimi obremenitvami odpadne vode, ki po kanalizacijskem sistemu prek skupnega kolektorja priteka na našo čistilno napravo. V tem času, torej od februarja 2024 do danes, smo zaradi velikih tveganj za zagotavljanje ustreznega čiščenja odpadne vode kot upravljavec čistilne naprave na Ministrstvo za notranje zadeve ter Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in energijo podali že tri prijave proti neznanemu povzročitelju. Naš namen je bil kontrolne in nadzorne organe opozoriti na nedopustno odvajanje neustreznih odpadnih voda v kanalizacijo, ki se zaključi na naši CČN, kot to ureja zakonodaja in določajo veljavni pravilniki. Industrijski obrati morajo tako na mestu izpusta odpadne vode iz naprave za iztok v kanalizacijo upoštevati predpisane mejne vrednosti posameznih parametrov odpadnih voda ter slediti veljavni Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.
Na CČN namreč nimamo mehanizma, da bi ob detekciji neustrezne sestave odpadne vode to lahko »zavrnili« ali »izločili« na dotoku na CČN oz. jo neprečiščeno preusmerili v vodotok Kamniška Bistrica. Odpadna voda, ki priteče na CČN, gre skozi celoten postopek čiščenja in v primeru neustrezne sestave negativno kratkoročno ali dolgoročno vpliva na biološki proces čiščenja ter posledično na kvaliteto prečiščene vode, ki jo odvajamo v Kamniško Bistrico.
Proces čiščenja odpadne vode še zdaleč ni enostaven, temveč je izjemno tehnološko kompleksen. Tako količina kot sestava odpadne vode se iz ure v uro spreminjata. Dnevno običajno beležimo tri višje vrhunce obremenitve, ki so posledica odvajanja odpadne vode iz gospodinjstev, torej zjutraj,
popoldne in zvečer, te pa se tekom dneva dodatno povečajo še zaradi najpogosteje šaržnega odvajanja odpadne vode s strani industrije, ki deluje na našem sprejemnem območju. V primeru, da je ta odpadna voda biološka razgradljiva in skupna dnevna obremenitev na dotoku ne presega nazivne kapacitete naše čistilne naprave (149.000 PE), odpadne vode prečistimo do zahtevane stopnje. Če pa odpadna voda vsebuje snovi, ki niso biološko razgradljive ali so celo inhibitorne, saj zavirajo ali onemogočajo biološke procese, lahko upravljavci samo nemočno opazujemo in z omejenimi mehanizmi poskušamo omiliti negativne posledice.
Biološki procesi, ki se vršijo na CČN, so podobni biološkim procesom pri proizvodnji hrane in pijače ter na primer zdravil, le da so zaradi nekontroliranih pogojev s stališča njihovega obvladovanja znatno bolj zahtevni. Na CČN smo ob spremenljivem pretoku in tudi sestavi odpadne vode dodatno podvrženi stalnim spremembam pogojev okolja, kot so temperatura odpadne vode, ki se med letom giblje od 8 do 22 °C, ter povečani količini in razredčenosti odpadne vode v času padavin (pretok od 150 do preko 600 L/s). Aktivno blato je združba številnih različnih vrst mikroorganizmov, ki se različno odzivajo na vse spreminjajoče dejavnike. Čas, ki omogoča razmnoževanje do podvojenega števila mikroorganizmov, se giblje med 4 do 40 ur. Če bi se ustrezna sestava aktivnega blata porušila, bi jo lahko znova vzpostavljali tudi do 2 meseca, da bi bil iztok odpadne vode v vodotok skladen z zakonodajno predpisanimi vrednostmi.
Vpliv podnebnih sprememb na CČN vse bolj občutimo, zlasti v času intenzivnih padavin, ko je pretok večjih količin odpadne vode znatno povečan. Povečanje letne količine vode na CČN beležimo prav na račun padavinske in infiltracijske (tako imenovane »tuje«) vode, ki smo je v letu 2024 prečistili kar za 42 %, to pa močno vpliva na stanje aktivnega blata in učinkovitost čiščenja. Za biološko čiščenje zato vsako odvajanje neustrezne odpadne vode v kanalizacijo povzroči dodaten stres, obenem pa na CČN poslabša učinek čiščenja ter povečuje stroške obratovanja.
Vsako inšpekciji in policiji prijavljeno onesnaženje je imelo na biološko čiščenje drugačen vpliv. Pri prvi prijavi v februarju 2024 je prišlo do vtoka strupenih snovi, ki so zavrle mikroorganizme, odgovorne za odstranjevanje dušika. Proces odstranjevanja dušika smo zatem vzpostavljali približno
1 mesec, medtem ko je proces odstranjevanja organskih snovi potekal brez motenj. Pri drugi prijavi v juliju 2024 smo med 10. in 14. uro na vtoku zaznali povečano količino maščobe, ki smo jo s hitrim ukrepanjem fizično izločili in preusmerili iz linije vode v linijo blata. Zaradi povečane količine organske snovi smo morali v anaerobnem procesu izvajati poostren nadzor nad proizvodnjo bioplina. Pri zadnjem onesnaženju, za katerega smo prijavo oddali 24. januarja 2025, pa smo večkrat zaznali šaržni izpust anorganskega materiala, ki se ni izločil v mehanski stopnji, temveč je praktično v celoti prešel v aerobno biološko stopnjo in tako vplival na stanje aktivnega blata. Da ne bi prišlo do popolne porušitve procesa čiščenja, smo naslovne organe in javnost želeli opozoriti na veliko tveganje, če bi se takšno odvajanje še nadaljevalo.
Na CČN imamo zaposlene vrhunske strokovnjake, ki s svojim znanjem ter večdesetletnimi izkušnjami na CČN upravljajo procese čiščenja odpadne vode. Naše delo ne poteka samo ob delovnikih, temveč smo tudi izven delovnega časa v stalni pripravljenosti ter procese večkrat dnevno spremljamo in korigiramo tudi na daljavo. Naša strokovna ekipa je na CČN doslej izvedla že številne izboljšave in inovacije ter postavila našo CČN ob bok primerljivih čistilnih naprav v Avstriji, kar dokazujejo tudi rezultati procesne primerjave čistilnih naprav velikosti nad 100.000 v Avstriji za leto 2023. Na CČN Domžale-Kamnik smo v letu 2024 prečistili 8,7 milijona kubičnih metrov odpadne vode, pri tem pa smo dosegli kar 116-odstotno samooskrbo z električno energijo. Vsi iztočni parametri so bili skladni z zakonodajno predpisanimi vrednostmi.
Na CČN še poudarjamo, da na pristojne organe naslavljamo le tiste prijave o onesnaženju, kjer je tveganje za ustrezno čiščenje visoko, čeprav je neustreznih izpustov več. O večjih onesnaženjih bomo javnost obveščali tudi v prihodnje. Vse občane in industrijske zavezance v CČN ponovno pozivamo, da v kanalizacijo odvajajo le odpadno vodo, ki je biološko razgradljiva in brez vsebnosti inhibitornih snovi. Prav tako je treba zaradi velikih in neobvladljivih količin padavinsko (meteorno) vodo izločiti iz sistema odvajanja v mešano kanalizacijo. Industrijski obrati, ki imajo večje količine odpadne vode, naj le to odvajajo kontinuirano in ne šaržno.
Za vsa dodatna pojasnila in odgovore na vprašanja glede načina odvajanja in sestave odpadne vode, ki se lahko odvaja v sistem kanalizacije, smo vam na voljo ekipa CČN skupaj s kolegi, ki upravljajo kanalizacijo, to so JP Prodnik (kanalizacija Domžale, Trzin, Mengeš), KP Kamnik (kanalizacija Kamnik), Režijski obrat Komenda (kanalizacija Komenda) in KP Kranj (kanalizacija Cerklje na Gorenjskem).
dr. Marjetka Levstek, direktorica JP CČN Domžale-Kamnik
