Eden največjih projektov pri popravilu škode po lanskih poplavah je bila sanacija zemeljskega plazu na Gori, ki se je zaradi porasta vsebnosti vode v temeljnih tleh in posledičnega dviga pornih tlakov sprožil tik ob gospodarskemu poslopju Koželjeve domačije, ki spada pod zaščiteno kulturno dediščino. Dobrih 250.000 evrov vreden projekt je bil zaključen v oktobru in je bil v celoti financiran iz predujma, ki ga je država občinam namenila za ureditev javne infrastrukture po lanskih poplavah.
Dimenzije primarnega plazu so znašale cca 12x14 m, pri čemer se je židka plazina odložila še na naslednjih 20-25 m v smeri padnice plazu. Plazina je delno zasula melioracijski jarek in dodatno onemogočila odtekanje ob vznožju brežine. Ob novih padavinah je pozneje prišlo do dodatnih premikov brežine severneje od primarnega plazu, na brežini pod silosom in gospodarskim poslopjem omenjene domačije. Na najglobljih mestih je bilo ocenjeno, da se je drsna ploskev formirala na globini 3-5 m pod prvotnim terenom. Na razgaljeni površini brežine se je opazilo iztekanje podtalne voda v obliki manjših strnjenih izvirov. Voda je tekla po plazini do spodnje izravnave – travniških površin, ki so bila v času terenskega ogleda povsem zasičene z vodo. Voda je stala na površju. Ob vznožju brežine se sicer nahaja manjši melioracijski jarek, ki pa je bil zasut in preraščen in ni bil funkcionalen.
Sanacija brežine je vključevala izgradnjo sistema drenaž za odvajanje zaledne vode in izgradnjo robustnejše podporne konstrukcije, ki bo na lokaciji labilne brežine zadostila globalni stabilnosti območja v bodoče. Podporna konstrukcija je izvedena kot težnostni zid kamen v betonu. Po projektu je zid v večjem delu konstante višine, ki skupaj s temeljem znaša cca 6,7 m. Svetla višina zidu znaša od 1,6 do 1,9 m, dolžina zidu znaša 50,5 m. Na zaledno stran zidu se je vgradilo armaturne mreže z minimalnim prekrivnim slojem betona 10 cm.
Za podporno konstrukcijo je narejen zasip iz zaglinjenega gramoza. Zasip se je vgradilo na prej pripravljena temeljna tla – odstranitev labilne plazine in stopničenje izkopa. Vgradnja zasipa je potekala po plasteh s sprotnim utrjevanjem. Na spodnjo stran podporne konstrukcije je izdelan nasip z brežino, ki se spusti do melioracijskega jarka. S spodnjo brežino je zagotovljena podpora konstrukciji, kot tudi stabilizacija pete potencialnih drsin. Na površju zasipa pod konstrukcijo je razprostrt humusni sloj, debeline cca 10-20 cm, z intenzivno zatravitvijo. Nad konstrukcijo ni urejenega humusnega sloja, zatravitev pa se počasi zarašča. Obstoječa drevesa ob melioracijskem jarku so bila odstranjena, jarek pa očiščen.
Prilagamo še zahvalo iz decembrske izdaje občinskega glasila Aplenca:
