Med 18. in 22. novembrom 2024 v knjižnicah po vsej Sloveniji praznujemo Teden splošnih knjižnic. V teh dneh se bodo zvrstili različni dogodki, s katerimi knjižničarji opozarjajo na pomembno vlogo knjižnic pri razvijanju sposobnosti branja, pismenosti, ustvarjalnosti, uporabi sodobnih tehnologij ter pridobivanju dodatnih znanj o aktualnih temah v družbi.
Splošne knjižnice v novembru, ko so dnevi temni in kratki in kot nalašč primerni za branje, knjižnice praznujejo svoj praznik. Letos je posvečen poglobljenemu branju, kakor ga opredeljuje
Ljubljanski manifest o branju na višji ravni:
»Branje na višji ravni je naše najmočnejše orodje za razvoj analitičnega in kritičnega mišljenja. S takim branjem vadimo metakognicijo in kognitivno potrpežljivost, širimo zmožnost pojmovnega umevanja, krepimo empatijo in se učimo na probleme gledati z različnih zornih kotov – vse to so nepogrešljive socialne veščine za ozaveščene državljane v sodobnih demokratičnih družbah. Kako zaobrniti trend upadanja veščin branja je eden od perečih izzivov sodobne družbe. Če želimo sodelovati v demokratični družbi kot ozaveščeni državljani, potrebujemo bralne spretnosti in prakse na višji ravni, kot je preprosto dekodiranje besedil. Branje ni le poglavitna pot do osebnega razvoja, temelj vseživljenjskega učenja in podlaga večine naše izmenjave informacij, ampak je tudi osrednja razsežnost družbenih odnosov in vključenosti v družbo. ... Prihodnost branja vpliva na prihodnost naše družbe. Demokratična družba, ki temelji na ozaveščenem soglasju več deležnikov, je lahko uspešna le z vzdržljivimi bralci, ki obvladajo branje na višji ravni. Tega se morajo zavedati zakonodajalci na vseh področjih.«
V sodobnem svetu, polnem informacij in razpršenosti, s sloganom "(Z)BERIMO (SE) V KNJIŽNICI" opozarjamo na pomen poglobljenega branja in zbranosti v knjižnici. Slogan simbolizira večplastno poslanstvo knjižnic – kot prostor za branje, srečevanje (zbiranje) in notranjo zbranost.
Knjižnice niso zgolj dom knjig, temveč tudi družbeno središče, kjer se ljudje povezujejo in krepijo skupnost. V svetu, kjer je dolgotrajna pozornost vse redkejša, knjižnice omogočajo prostor za mirno, osredotočeno branje, ki krepi kritično mišljenje, empatijo in globlje razumevanje sveta.
Ljubljanski bralni manifest poudarja prav to – potrebo po času in zbranosti za kakovostno branje, ki ga v knjižnicah ohranjamo in spodbujamo. V čedalje zapletenejšem informacijskem okolju morajo biti državljani sposobni razlikovati med verodostojnimi in neverodostojnimi viri ter svoje bralno vedenje prožno prilagajati različnim okoliščinam. Branje na višji ravni je vaja pozornosti in kognitivne potrpežljivosti, ki širi besedni zaklad in pojmovne zmožnosti ter bralce aktivno napeljuje k pretresanju njihovih lastnih predsodkov.
Vloga knjižnic je danes, ko se spoprijemamo s številnimi izzivi, še toliko pomembnejša, knjižnice namreč omogočajo dostop do digitalnih tehnologij in s svojimi za javnost dostopnimi dejavnostmi zmanjšujejo razlike med tistimi, ki imajo dostop do znanja in informacij ter tistimi, ki ga nimajo. Na ta pomemben dan želimo poudariti naslednja načela:
- Dostopnost za vse: splošne knjižnice so brezplačne in dostopne vsem, ne glede na starost, spol, ekonomski status, veroizpoved ali druge osebne okoliščine. To jih postavlja v središče prizadevanj za enakopravno družbo.
- Podpora vseživljenjskemu učenju: knjižnice s svojo široko ponudbo gradiv, digitalnih virov in dogodkov omogočajo razvoj znanja in spretnosti skozi celotno življenje posameznika. Posebej pomembne so pri opismenjevanju starejših in digitalno manj pismenih skupin.
- Krepitev skupnosti in družbene vključenosti: splošne knjižnice so središča skupnosti, v katerih se ljudje lahko srečujejo, izmenjujejo ideje ter sodelujejo pri ustvarjanju bolj povezane in solidarne družbe. Še posebej so pomembne za ranljive skupine, kot so: starejši, mladostniki in osebe s posebnimi potrebami.
- Podpora kulturni raznolikosti in dialogu: knjižnice spodbujajo medkulturni dialog in ohranjanje kulturne dediščine ter zagotavljajo dostop do gradiv, ki odražajo različne kulture in jezike.
Predsednik Združenja splošnih knjižnic Matej Strgaršek je ob tem povedal: »Obiščite svoje lokalne knjižnice, v katerih bodo potekali različni dogodki in aktivnosti, namenjeni vsem generacijam – od delavnic za otroke in bralnih klubov do predstavitev knjig. Splošne knjižnice so srce naše skupnosti – pridružite se nam pri praznovanju in skupaj podprite njihovo vlogo v sodobni družbi«.
V Knjižnici Franceta Balantiča Kamnik s premišljeno oblikovano zbirko knjižničnega gradiva, projekti, sodelovanji in tudi s srcem spodbujajo branje, zlasti poglobljeno branje. Temu so namenjena bralna srečanja, ki potekajo tako v občinah Kamnik in Komenda. Kar deset skupin enkrat mesečno bere in razpravlja o prebranem. Na mnogih pravljičnih urah, bibliopedagoških dejavnostih za šolske otroke, srečanjih z avtorji in tudi članki širijo veselje do branja. Vendar pa bralna kultura ni odvisna samo od knjižnice in šole, pač pa tudi od domače vzgoje.
V Sloveniji je 436.313 vpisanih članov v knjižnice, v kamniški in komendski občini pa 8.091, torej je 20 % vseh prebivalcev in prebivalk Slovenije včlanjenih v knjižnice, v naših občinah pa 22 % vseh občanov in občank. V Sloveniji se je izposodilo čez 20 milijonov knjižničnega gradiva, v Kamniku in Komendi pa okrog 37 tisoč enot, kar pomeni, da si je vsak državljan ali državljanka izposodila 10 knjig na leto.
Ob tednu knjižnic Knjižnica Franceta Balantiča pripravlja knjige za vlak med Ljubljano in Kamnikom, da bo lahko vožnja namenjena tudi branju. V torek, 19. 11., pa bo ob 12h na Glavnem trgu bralno presenečenje. V Domu upokojencev bo tega dne ob 16h oživela nova bralna skupina, ki jo bo vodila Viki Drolec. V sredo, 20. 11., bo cel dan možen brezplačen vpis v vseh enotah knjižnice.
Geslo letošnjega praznovanja je pomembno: ZBERIMO SE V KNJIŽNICI.
